POHOD Kostanjevica na Krki - Zaloke

POHOD PO RESLJEVI POTI

10. julij 2025

V sredo, 10. julija 2025, se je skupina pohodniških veteranov OZVVS Krško, podala na pot v Krakovski gozd, po poteh tajnih skladišč orožja in ob 35. obletnici ne oddaje orožja leta 1990. Udeležilo se je ca. 18 pohodnikov, zaključek pa so imeli pri predsedniku Božu Kosalcu v Ivandolu. Zahvala tudi podpredsedniku Alešu Zajcu in SV za logistično pomoč.

Malo zgodovine o Krakovskem gozdu in da osvežimo malo spomin, ki nam ga že tako primanjkuje: Ob poplavni ravnici Krke se razprostira največji nižinski poplavni gozd v Sloveniji, Krakovski gozd. Njegov osrednji del je zavarovan s stoletnimi, skoraj do neba segajočimi hrasti dobi, belim gabrom in črno jelšo. Je eno najpomembnejših slovenskih mokrišč, kjer domujejo številne ogrožene rastlinske in živalske vrste. Tu domujejo črne štorklje, plavčki, poleg tega pa je tu največje drstišče ščuk v Evropi. V osrednjem delu Krakovskega gozda je kot naravni rezervat zavarovan sekundarni pragozd (40,5 ha). Krakovski gozd je umeščen na seznam mednarodno pomembnih območij za ptice, v katerem so ptičeslovci popisali kar 112 vrst ptic.

Ob robu južnega dela Krakovskega gozda poteka pohodniška Resljeva pot, imenovana po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki je novo tehnično napravo preizkušal na Krki, ko je bil zaposlen kot gozdarski inženir v Kartuziji Pleterje. Resslova pot vas vodi po gozdni stezi, marsikje boste preko brvi prečkali tudi vodo, ves čas pa vas bodo obdajala visoka, vitka drevesa, ki v višino merijo tudi do 40 metrov. Ob poti lahko ves čas občudujemo biotsko pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Najpogostejša drevesna vrsta v gozdu je hrast dob, poleg njega pa je mogoče občudovati tudi beli gaber, črno jelšo in mnoge druge. Zelo bogata je tudi podrast Krakovskega gozda, kjer rastejo številne zaščitene rastlinske vrste, med drugim močvirski tulipan, ki ga najdemo samo tu in na Ljubljanskem barju. Gozd je dom tudi za številne živali, med drugim naj bi tod živelo okoli 112 vrst ptic, tudi nekatere izjemno redke (vijeglavka, pivka, zelena žolna, srednji detel, črna štorklja, itd.).

Izhodišče za pohod po Krakovskem gozdu je v Kostanjevici na Krki (tik pred krožiščem pri mostu čez reko Krko se nahaja brezplačno parkirišče nasproti gostišča). Nato sledite po cesti proti Krakovskem gozdu in sledite markacijam ob cesti.

Izumitelj ladijskega vijaka Josef Ressel, češki izumitelj, 1793 - 1857 je leta 1817 nastopil službo gozdarja v Pleterjah na Dolenjskem, od koder je odhajal na dolga popotovanja po okoliških gozdovih. Pot ga je pogosto peljala tudi v Krakovski gozd, ki se razprostira severno od Kostanjevice na Krki. V njegovem južnem delu so pred leti uredili osem kilometrov dolgo Resslovo pot, ki nam odkriva bogastvo in raznolikost tamkajšnjega rastlinskega in živalskega sveta. Žal so oznake ob njej marsikje zbledele ali celo izginile, zato je orientacija otežena, hoja pa manj sproščena, kot bi lahko bila.

Rojen je bil v Chrudimu na Češkem, nemškemu očetu in češki materi. Študiral je v Linzu in na Dunaju. Kot gozdarski inženir v vladni službi je delal v Motovunu (Istra, Hrvaška), nato v Kostanjevici ob Krki. Uvajal je napredno gozdarjenje, prizadeval pa si je tudi za pogozdovanje Krasa. Na Krki je prvič preizkusil ladijski vijak na ladijskem modelu. Leta 1821 je bil premeščen v Trst, takrat največje avstrijsko pristanišče. Ladijski vijak je patentiral leta 1827 in ga 4. avgusta 1828 prvič preizkusil na ladjici Civetta. Leta 1829 je Civetta na poskusni plovbi v tržaškem pristanišču dosegla hitrost 6 vozlov, preden je razneslo parni stroj. Policija je Resslu zaradi te nesreče prepovedala nadaljnje poskuse. Ladijski vijak je kasneje izpopolnil švedski inženir John Ericsson in leta 1839 je sledila prva čezatlantska plovba s propelerskim pogonom. Umrl je v Ljubljani in je pokopan na Ljubljanskem Navju, kjer ima tudi spomenik.

Prilagam tudi moje slike Reslove jadrnice, na katero je priredil motor z njegovim vijakom. Maketa je moje izdelave in ni "kit" izvedba. Vse ročno narejeno. Kdaj drugič pa še o mojih ostalih ladjah (maketah).